Tako kot na vseh spletnih straneh, ki se nanašajo na urejanje upravnih zadev, se uporabnik obvezuje, da bo spletne strani uporabljal na zakonit način in prevzema lastno odgovornost glede poznavanja zakonskih podlag. Kolegici navajata, kateri varnostni ukrepi so potrebni za ustrezno delovanje oz. nemoten potek "spletne komunikacije". V primeru zlorab je možna obojestranska odpoved sklenjene pogodbe. V primeru odpovedi uporabnika, mora le-ta posebej prekiniti pogodbe za vsak elektronski podpis (samostojne pogodbe za vsak e-podpis). Vse omenjeno in še več si lahko preberete na spletnih straneh E-davki.
V mnogo bolj obširnem drugem prispevku sta kolegici pokukali tudi v tujino - kakšen sistem e-uprave poznajo drugod v svetu - prispevek je povzet po članku z naslovom Vrednotenje upravnih e-portalov, ki je bil leta 2005 objavljen s strani raziskovalcev Fakultete za upravo (Anamarija Leben, Mateja Kunstelj in Mirko Virant) - vir je naveden nepopolno.
Avtorji članka so merili stopnjo razvitosti, pokritosti in dostopnosti e-storitev. "Portali življenjskih situacij" se po njihovi raziskavi razlikujejo predvsem po tem kako pridemo do posamezne življenjske situacije, kako dobro so le-te pokrite, do kakšne mere so le-te razvite ter kakšna tehnologija je v uporabi. Pristopa vrednotenja sta dva: s stališča ponudbe (funkcionalnost javne uprave) in s stališča povpraševanja (kakovost storitev).
12 portalov iz 11 držav sveta, med katerimi je bila tudi Slovenija, je bilo analiziranih na podlagi skupne ocene - zrelost štirih najpogostejših življenjskih situacij: selitev, pridobitev vozniškega dovoljenja, pridobitev potnega lista in odpiranje podjetja. Ocene so bile od 1 do 5; pomensko kot "šolske ocene".
V nadaljevanju prilagam sliko, na kateri je prikazana primerjava med državami.
Najvišjo oceno je prejel singapurski portal eCitizen, najslabše pa portali Italije, Španije, in Irske. Dobili so najnižjo oceno - 1. Iz slabo vidne slike sem poskušala najti, kam je po vrednotenju spadala Slovenija in ugotovila, da je prav tako dobila najslabšo oceno (1), česar kolegici nista omenili. Omenjata, da se Slovenija po EU meritvah v letu 2007 uvršča na 2. mesto med evropskimi državami (kar ni primerljivo z meritvami v svetovnem razponu). Seveda ni zanemarljiv podatek, da je Slovenija v tem času napredovala.
12 portalov iz 11 držav sveta, med katerimi je bila tudi Slovenija, je bilo analiziranih na podlagi skupne ocene - zrelost štirih najpogostejših življenjskih situacij: selitev, pridobitev vozniškega dovoljenja, pridobitev potnega lista in odpiranje podjetja. Ocene so bile od 1 do 5; pomensko kot "šolske ocene".
V nadaljevanju prilagam sliko, na kateri je prikazana primerjava med državami.
Najvišjo oceno je prejel singapurski portal eCitizen, najslabše pa portali Italije, Španije, in Irske. Dobili so najnižjo oceno - 1. Iz slabo vidne slike sem poskušala najti, kam je po vrednotenju spadala Slovenija in ugotovila, da je prav tako dobila najslabšo oceno (1), česar kolegici nista omenili. Omenjata, da se Slovenija po EU meritvah v letu 2007 uvršča na 2. mesto med evropskimi državami (kar ni primerljivo z meritvami v svetovnem razponu). Seveda ni zanemarljiv podatek, da je Slovenija v tem času napredovala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar