Trgovalna strategija

Zaključno dejanje pri poznavanju trgovanja na Forex-u je uporaba trgovalne strategije. Seveda je oblikovanje lastne profitabilne trgovalne strategije tisto česar si želi vsak pravi trgovalec.


V nadaljevanju bom predstavil nekaj osnovnih strategij trgovanja. Takorekoč bazična je strategija trgovanja po trendnih kanalih. Spodnja slika nazorno prikazuje kao trgujemo po trendnih kanalih.













Vir: lastno trgovanje

V enem izmed prejšnjih člankov sem razložil kaj so trendne linije in kako se rišejo trendni kanali.
Na zgornji sliki je primer padajočega trenda. Z rumeno bravo so označena področja, ko se tečaj valutnega para dotakne trendnega kanala. Ob teh področjih so oznake in sicer:
- na zgornji trendni liniji STO (sell to open) kar pomeni primeren trenutek za odpiranje prodajne pozicije,
- na spodnji trendni liniji BTO (buy to open) kar pomeni primeren trenutek za odpiranje nakupne pozicije.


V primeru, ko odpremo prodajno pozicijo (STO) lahko pričakovano donosnost odčitamo na spodnji liniji trendnega kanala in sicer tako, da potegnemo navpično črto od trenutka odpiranja prodajne pozicije (STO) do spodnje trendne linije. Na tem mestu nastavimo pričakovano zapiranje pozicije TP (take profit). Morebitno izgubo SL (stop loss) limitiramo na zadnji najvišji točki zgornje trendne linije pred odpiranjem prodajne pozicije (STO) oziroma najvišji točki, ki je čim bližje odprti prodajni poziciji. V kolikor je mogoče je to lahko le nekaj 10 pipov nad odprto prodajno pozicijo. Takšen SL nam omogočamajhno tveganje in verjetnost večjega donosa.
Ravno obratno opisanemu ravnamo v primerih, ko odpiramo naklupno pozicijo BTO (buy to open).

Veliko več kot takšne enostavne strategije so v uporabi kombinirane strategije, ki vključujejo več analitičnih faktorjev trgovanja. Večinoma si pomagamo s kombinacijo različnih indikatorjev.
Primer takšne strategije prikazuje spodnja slika.














Vir: lastno trgovanje

Na zgornji sliki vidimo kombinirano uporabo vseh doslej razloženih analitičnih elementov - od trendnih linij, do Bollingerjevega pasu in indikatorjev RSI in Stohastic.
Rumeno obarvana polja kažejo na najprimernejši trenutek za odpiranje nakupne pozicije (BTO).

Več analitičnih kazalnikov kot nam daje enak signal, večja je verjetnost da bo ta signal resnično pravi oziroma, da nam bo odpiranje takšne pozicije prineslo dejanski dobiček. Tako lahko na zgornji sliki odčitamo:
- poudarjena navpična črta, ki poteka skozi obe rumeni polji hkrati poteka zgoraj skozi trendni kanal v trenutku v katerem prihaja do spremembe padajočega trenda v rastoči trend - kar je signal za odpiranje nakupne pozicije (BTO),
- tik za prej omenjeno navpično črto se tečaj odbija od spodnje črte Bollingerjevega pasu (svečnik modre barve) - kar je druga potrditev signala za odpiranje nakupne pozicije (BTO),
- v spodnjem delu slike lahko vidimo, da je se je tik pred navpično črto (ki povezuje stanje analitičnih faktorjev v istem trenutku) RSI dvignil iz najnižje točke (pod 20) navzgor - kar je tretja potrditev signala za odpiranje nakupne pozicije (BTO),
- četrto potrditev pa dobimo, ko na spodnjem delu slike vidimo, da se Stohastični krivulji sekata tik za (že večkrat opisano) navpično črto (v točki pod 30) - kar je ravno tako signal za odpiranje nakupne pozicije.

Nadaljni trend (desno od navpične črte in rumenih polj) kaže na rsatoči trend, kar dokazuje, da bi bila odločitev za odpiranje nakupne pozicije profitabilna. S tem je tudi potrjena ustreznost opisane kombinirane strategije.
V kolikor ste pozorno sledili navodilom in prejšnjim objavam, lahko preskušate vaše znanje s trgovanjem na demo platformi.

Pripomočki za trgovanje - indikatorji

Osnovni indikatorji

Indikatorji sodijo med najboljše pripomočke za popolnejšo tehnično analizo. Danes trgovalne platforme dajejo možnost uporabe večine klasičnih indikatorjev. Tukaj bom razložil le tri, ki sodijo med najosnovnejše:

- Bollingerjevi pasovi,

- RSI,

- Stohastic


Bollingerjev pas

Nekateri jih imenujejo tudi Bollingerjevi obroči. Ta indikator (tako kot večina ostalih) bazira na preteklih razmerjih cen. To je eden izmed prvih indikatorjev, ki so jih izumili. Indikator se aplicira na graf.

Teorija pravi, da se trguje po Bollingerjevih pasovih na sledeč način:

- signal na nakup: zaključna cena se dvigne nad spodnji Bollingerjev pas,

- signal za prodajo: zaključna cena pade pod zgornji Bollingerjev pas,

Tako kot večino indikatorjev se da v platformi nastavljati tudi Bollingerjeve pasove. Običajni parametri za Bollingerjeve pasove so:
- število časovnih enot zajetih v izračun je 20 dni,
- odmaknjenost Bollingerjevih pasov od drseče sredine znaša 2 standardna odklona.
Primer Bollingerjevih pasov na grafu skupaj s prikazanimi nastavitvami ponazarja spodnja slika














Vir: lastno trgovanje

Na zgornji sliki pa vidimo tudi rumeno liso, ki označuje zožanje Bollingerjevega pasu in s tem nakazuje večjo spremembo tečaja v bližnji prihodnosti.



RSI (indekx relativne moči)

Indikator RSI zavzema vrednosti od nič do sto. Meji za ekstremne (podcenjene ali precenjene) razmere sta določeni vnaprej in enaki za vse valutne pare. vrednost RSI nad 70 je znak za precenjeno vrednost tečaja, vrednost pod 30 pa je znak za podcenjene razmere. Tako dvig vrednosti RSI nad 30 pomeni signal za nakup in obratno - padec vrednosti RSI pod 70 pa znak za prodajo. V razmerah naraščajočega trenda je smiselno upoštevati le nakupne signale in obratno - v razmerah padajočega trenda le prodajne signale.

Spodnja slika nam prikazuje rastoči trend in gibanje indikatorja RSI ter točko (rdeče obkroženo) primerno za vstop v nakupno pozicijo (BTO - buy to open).















Vir: lastno trgovanje


Stohastic (Stohastični oscilator)

je v mnogih značilnostih podoben RSI oscilatorju, saj se pri pobeh najpogosteje uporablja interval štirinajstih časovnih enot, oba indikatorja zavzemata vrednosti od nič do sto in oba sta namenjena precenjenosti oz. podcenjenosti tečaja posameznega valutnega para. razlika je le v mejah za precenjene oz. podcenjene razmere, ki so pri Stohasticu na nivojih 80 in 20. Stohastic se za razliko od RSI ponazarja z dvema krivuljama, od katerih ima vsaka svoj izračun razmerja glede trenutnih in preteklih (najvišjih in najnižjih) cen. Ta indikator nam v območju nad 80 in pod 20 ravno tako kot RSI kaže na precenjenost oz. podcenjenost tečaja. Ima pa še enpo pomembno prednost in to je sekanje obeh krivulj, ki nam v poljih nad 80 in pod 20 kažejo na verjetnost spremembe trenda in s tem dajejo prodajnin oz. nakupni signal, kar vidimo na spodnji sliki.















Vir: lastno trgovanje

Pri trgovanju je poleg poznavanja doslej opisanega, potrebno znatin uporabljati še veliko drugih pravil iz šole tehnične analize, ki jih tukaj ne bomo opisovali. Doslej opisana nam bodo služila za primer izdelave trgovalne strategije - o tem naslednjič.

Poročilo o delu 1. skupine - E-uprava

V prvem objavljenem prispevku avtorica opisuje, kateri so osnovni pogoji, ki jih mora izpolnjevati posameznik, v kolikor želi biti uporabnik portala e-Davki:

- programska oprema: osebni računalnik z najmanj 64 MB RAMa in 10 MB praznega prostora na trdem disku, bralnik pametnih kartic, možnost USB vklopa (vse navedeno so po mojem mnenju osnove, ki jih danes premore vsak računalnik)

- dostop do interneta: minimalna hitrost 32 kbs
- operacijski sistem: Windows 98, Windows 2000, ...Linux
- komponenta za elektronski podpis

- veljavno digitalno potrdilo (pridobitev digitalnega potrdila je možna preko certifikatskih agencij, ločijo se pa glede na vlogo uporabnika - fizična oseba, pravna oseba,...). V varni del portala e-Davki imajo "samoumeven" vstop le zakoniti zastopniki za določeno podjetje. Ostali zaposleni pa morajo biti najprej pooblaščeni, da pridobijo pravico za vstop - eden izmed načinov je preko obrazca za pooblaščanje.

Avtorica opisuje, kako se izpolnijo obrazci in kje se klikne na kakšen gumb, kar večina "računalniško pismenih" obvladuje. Po opravljeni želeni storitvi nam z DURSa po emailu pošljejo elektronsko povratnico oz. potrdilo o vložitvi.

Drugi prispevek je prav tako usmerjen v temelje, ki so potrebni za delovanje e-uprave in to je infrastruktura - vzpostavljena je centralna informacijsko-telekomunikacijska infrastruktura (CITI), kamor spada:

- državno telekomunikacijsko omrežje HKOM,
- ključni registri uprave,
- certifikatska agencija
* SIGEN-CA (izdaja digitalna potrdila državljanom in poslovnim subjektom z namenom identifikacije v e-poslovanju)
* SIGOV-CA (izdajajo dig. potrdila so namenjeni zaposlenim v državni upravi in spletnim strežnikom)

V omrežje državnih organov so povezani državni organi in organi javne uprave ter lokalna omrežja državnih organov, kar poteka po veljavnih standardih. Ta informacijska infrastruktura, ki je vzpostavljena v Sloveniji poteka tako, da se vsak organ z ene točke priključi v omrežje javne uprave. Tako preko enotne vstopne točke poteka tudi priključevanje Slovenije v omrežje EU.

Prednost:
- preprost nazdor sistem
- preprečevanje zlorabe
- varnost (protivirusna zaščita)
- delovanje 24 ur na dan

Strategija razvoja javne uprave do leta 2010 (povezava naj bi nas pripeljala do spletne strani, kjer bi si to lahko ogledali, a je brskalnik ne odpre) predvideva nadaljnjo posodobitev omrežja.

Kot je bilo omenjeno že pri prejšnjem prispevku, je pri komuniciranju s strankami potrebno zagotavljati varnost podatkov in transakcij. Poleg ostalih varnostnih pogojev je to zagotovljeno z uporabo digitalnih potrdil in digitalnega podpisa, ki so na uporabo od sprejetja Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu leta 2001 (dodajam povezavo zakona, ki je bil sprejet leta 2000).
Več o digitalnih potrdilih lahko najdete v tem članku, na strani pa je na voljo tudi veliko več uporabnih informacij. Prav tako pa lahko vse informacije v zvezi z overitelji digitalnih potrdil dobite na državnem portalu e-Vem.

V pričakovanju svežih informacij vas lepo pozdravljam.

5. POROČILO O DELU 10. SKUPINE – M POSLOVANJE

Skupina je tokrat pripravila tri krajše prispevke, ki se navezujejo na njihovo predhodnje delo. Maja je v prispevku definirala proces mobilnega plačevanja in se posvetila kratki predstavitvi Monete, tehnološke rešitve podjetja Mobitel d.d., ki omogoča m-poslovanje. Opisala je tudi svojo izkušnjo s plačevanjem parkirnine preko Monete. Po treh neuspelih poskusih je plačala s kovanci, kljub temu pa poudarja, da bo v prihodnosti še naprej poskušala plačevati z mobilnikom. Na njen prispevek sem dal tudi komentar, v katerem sem opisal svojo dobro uporabniško izkušnjo s plačevanjem parkirnine na Hrvaškem. Tudi tam je omogočeno parkirnino poravnati preko mobilnika, vendar gre transakcija podatkov (vpišeš registrsko številko avtomobila) preko ponudnikov telekomunikacijskih storitev, do njihove baze vplačil pa dostopajo tako redarji kot tudi policisti. Njihova aplikacija beleži trajanje vplačane parkirnine, saj te 15 min pred iztekom tudi opozori, da bo kmalu potekel plačani čas parkiranja. Ta rešitev se mi zdi uporabniku izjemno prijazna, saj lahko ponovno plačaš parkirnino, če veš da ne boš uspel priti pravočasno (npr. si na poslovnem sestanku, pri zdravniku itd.).

Tjaša se je v dveh prispevkih posvetila problemu varnosti, in sicer varnosti m-poslovanja in varnosti digitalnega podpisa. Prispevka sta nekoliko tehnična, saj podrobneje opisujeta tehnologijo zagotavljanja varnosti. Osnovno varnosti na mobilnikih in dlančnikih, ki podpirajo WAP, zagotavlja WIM (Wap Identity Module), to je v ali k napravi nameščen računalniški čip. Le ta je implementiran na različne načine, deluje pa tako, da shranjuje informacije (kot so PKI javni ključ in zasebni ključ posameznikov) v prenosni enoti do katere pridemo zgolj z poznavanjem PIN številke (Personal Identity Number). V WIM je lahko naložen tudi WPKI ključ z odgovarjajočo PIN številko. Splošna forumula za varno m- poslovanje za sistem, ki deluje na osnovni WPKI in WIM naj bi bil naslednji:«- splošno dostopni mobilni telefoni z WIM- WAP portal, ki omogoča potrjevanje identitete s certifikati- Registracijska agencija (RA), ki podeljuje certifikate- Certifikacijska gencija (CA), ki predstavlja zadnji del PKI infrastrukture.» Varnost mobilnega poslovanja pa zagotavlja digitalni podpis, ki ga generira mobilni telefon in je enakovreden lastnoročnemu osebnemu podpisu. Mobilni telefon nam lahko generira digitalni podpis, ko vpišemo skrivno kodo, ki je lahko tudi naša PIN številka. »Ta skrivna koda v kombinaciji s SIM kartico, ki vključuje WPKI kjuč, in izbranim tekstom oblikuje kriptografski algoritem, ki generira digitalni podpis.Vsak posamezen digitalni podpis lahko povežemo z digitalnim certifikatom.« Digitalni podpis predstavlja pravno formalni izkaz posameznika, oziroma ga imenujejo tudi prstni odtis podatkov. Z uporabo digitalnega podpisa se legalno zavežemo za storitev oziroma dejanje, ki smo ga potrdili. Nekaj primerov najpogostejše uporabe so oddaja davčnih obrazcev preko e-davkov(napovedi, olajšave za družinske člane), pri e-bančništvu, za podpisovanje raznih dokumentov itd. V prispevku je tudi predstavljen model enostavnega in varnega mobilnega plačevanja, ki uporablja digitalni podpis, in sicer je to Hal M-Payments. V zaključku izpostavi, da so mobilniki neprimerno bolj razširjene in povezljive naprave kot so osebni računalniki, zato bo prihodnost digitalnega poslovanja neizbežno šla v smeri uporabe mobilnikov kot naprave za veljavno podpisovanje na daljavo.

Poročilo o delu 9.skupine

Skupina je tudi v tem tednu objavila dva članka. Prvi ima naslov Cenovna upravičenost.
Uvodoma avtor že tradicionalno ponovi nekaj že večkrat objavljenih informacij o uporabi RFID in kaj potrebujemo pri namestitvi hladilnika z RFID tehnologijo. Torej poleg že znanih info nadaljuje, da bo nadaljna komunikacija naprave potekala preko GSM umesnika, ki bo javljal željena stanja na mobilni aparat uporabnika. Nadaljuje s predpostavko, da ima vsako gospodinjstvo hladilnik in nadaljuje s kalkulacijo približnih stroškov predelave:
RFID čitalec 1 kos 50,00 EUR
Računalnik 1 kos 300,00 EUR
LCD zaslon 1 kos 200,00 EUR
GSM kit 1 kos 150,00 EUR
SIM kartica 1 kos 18,00 EUR
------------------------------------------
718,00 EUR

V nadaljevanju opiše izračun druge opcije, ki bi prav tako tehnično ustrezala in zadovoljevala domače potrebe vsakega uporabnika bi imela naslednjo specifikacijo:

RFID čitalec 1 kos 50,00 EUR
Krmilnik 1 kos 600,00 EUR
GSM kit 1 kos 150,00 EUR
SIM kartica 1 kos 18,00 EUR
------------------------------------------
818,00 EUR

Opisano je, da je razlika med obema možnostima v uporaia računalnika in LCD zaslona ali uporabi krmilnika. Pohvali slednjega, ki, da je sicer dražji, vendar manjši, bolj varčen in dovolj hiter za tovrstno uprabo. Opisani so tudi stroški izdelave posamezne aplikacije. Tako naročnik v prvem primeru potrebuje programsko rešitev, katero mu izdela informatik, v drugem pa inženir. Ta naj bi bil po priporočilih gospodarske ter inženirske zbornice cenejši.
Ocenjeno je, da so stroški uporabe enaki stroškom porabe električne energije in ceni SMS sporočila, ki ga uporabnik prejme.
V nadalnjem tekstu pa avtor ugotavlja, da je vprašanje smiselnosti izdelave RFID hladilnika za vsakdanjo rabo zaradi tega, ker ima uporabnik že v prvi fazi veliko dela z vnosom parametrov, ob letnih časih se prehrambene navade spreminjajo, tako da bi bilo potrebno parametre znova in znova nastavljati. Stroški izgradnje niso zanemarljivi. V zaključni misli zato ugotavlja, da bi RFID hladilnik danes predstavljal rešitev, večini pa vendarle zabavo ali pa dodatni stres.

V drugem članku z naslovom Varnost osebnih podatkov pri uporabi RFID vator takoj preide k konkretnim možnostim RFID tehnologije za raznovrstne kontrolne namene in hkrati ugotavlja, da je doslej kljub preprekam bilo vse možno ponarediti. Tako niti potni listi, niti prepoznava biometričinih podatkov recimo obraza (za prehod mej) niso varni pred zlorabami. V nadaljevanju pove, da je tehnologija RFID izjemno ranljiva, a se kljub vsem opozorilom še vedno izdajajo potni listi, vozniška dovoljenja, ki shranjujejo naše podatke. To omogoča zlorabo in krajo identitet. Za več informacij iz tega naslova je primerno prebrati članek Mateja Sakside. V zaključku članka pa avtor opiše, da nam heker enostavno pridobi podatke z bančne kartice, kar služi nepridipravom, da nam zlorabijo bančni račun. V drugem primeru nam heker lahko klonira potni list zgolj s preprosto vožnjo po mestu. Te zadnje informacije pa postavljajo pod vprašaj varnost uporabe RFID tehnlogije.