Poročilo o delu 9.skupine

Skupina je tudi v tem tednu objavila dva članka. Prvi ima naslov Cenovna upravičenost.
Uvodoma avtor že tradicionalno ponovi nekaj že večkrat objavljenih informacij o uporabi RFID in kaj potrebujemo pri namestitvi hladilnika z RFID tehnologijo. Torej poleg že znanih info nadaljuje, da bo nadaljna komunikacija naprave potekala preko GSM umesnika, ki bo javljal željena stanja na mobilni aparat uporabnika. Nadaljuje s predpostavko, da ima vsako gospodinjstvo hladilnik in nadaljuje s kalkulacijo približnih stroškov predelave:
RFID čitalec 1 kos 50,00 EUR
Računalnik 1 kos 300,00 EUR
LCD zaslon 1 kos 200,00 EUR
GSM kit 1 kos 150,00 EUR
SIM kartica 1 kos 18,00 EUR
------------------------------------------
718,00 EUR

V nadaljevanju opiše izračun druge opcije, ki bi prav tako tehnično ustrezala in zadovoljevala domače potrebe vsakega uporabnika bi imela naslednjo specifikacijo:

RFID čitalec 1 kos 50,00 EUR
Krmilnik 1 kos 600,00 EUR
GSM kit 1 kos 150,00 EUR
SIM kartica 1 kos 18,00 EUR
------------------------------------------
818,00 EUR

Opisano je, da je razlika med obema možnostima v uporaia računalnika in LCD zaslona ali uporabi krmilnika. Pohvali slednjega, ki, da je sicer dražji, vendar manjši, bolj varčen in dovolj hiter za tovrstno uprabo. Opisani so tudi stroški izdelave posamezne aplikacije. Tako naročnik v prvem primeru potrebuje programsko rešitev, katero mu izdela informatik, v drugem pa inženir. Ta naj bi bil po priporočilih gospodarske ter inženirske zbornice cenejši.
Ocenjeno je, da so stroški uporabe enaki stroškom porabe električne energije in ceni SMS sporočila, ki ga uporabnik prejme.
V nadalnjem tekstu pa avtor ugotavlja, da je vprašanje smiselnosti izdelave RFID hladilnika za vsakdanjo rabo zaradi tega, ker ima uporabnik že v prvi fazi veliko dela z vnosom parametrov, ob letnih časih se prehrambene navade spreminjajo, tako da bi bilo potrebno parametre znova in znova nastavljati. Stroški izgradnje niso zanemarljivi. V zaključni misli zato ugotavlja, da bi RFID hladilnik danes predstavljal rešitev, večini pa vendarle zabavo ali pa dodatni stres.

V drugem članku z naslovom Varnost osebnih podatkov pri uporabi RFID vator takoj preide k konkretnim možnostim RFID tehnologije za raznovrstne kontrolne namene in hkrati ugotavlja, da je doslej kljub preprekam bilo vse možno ponarediti. Tako niti potni listi, niti prepoznava biometričinih podatkov recimo obraza (za prehod mej) niso varni pred zlorabami. V nadaljevanju pove, da je tehnologija RFID izjemno ranljiva, a se kljub vsem opozorilom še vedno izdajajo potni listi, vozniška dovoljenja, ki shranjujejo naše podatke. To omogoča zlorabo in krajo identitet. Za več informacij iz tega naslova je primerno prebrati članek Mateja Sakside. V zaključku članka pa avtor opiše, da nam heker enostavno pridobi podatke z bančne kartice, kar služi nepridipravom, da nam zlorabijo bančni račun. V drugem primeru nam heker lahko klonira potni list zgolj s preprosto vožnjo po mestu. Te zadnje informacije pa postavljajo pod vprašaj varnost uporabe RFID tehnlogije.