primer trgovalne platforme

Forex včeraj in danes

Mednarodni denarni sistem se je skozi zgodovino spreminjal, kar je spreminjalo tudi podobo valutnega trga. Valutni trg, kot ga poznamo danes, se je pričel razvijati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

»Zlati standard«

Prvič se je celovit mednarodni denarni sistem oblikoval po letu 1870. Takrat so vse pomembnejše države prešle na sistem zlatega standarda. Osnovni pravili takratnega sistema sta bili:

1. da država določi vrednost svoje valute, izražene v zlatu ter zagotavlja menjavo valute za zlato po tem tečaju,
2. da je omogočen prost uvoz in izvoz zlata.

Tečaj med valutami je bil fiksen. Sistem je deloval uspešno do začetka 1. svetovne vojne, ki je mednarodno trgovino ohromila za nekaj let.

Med obema vojnama se države več poskusom navkljub niso uspele vrniti na zlati standard, zato je to obdobje zaznamovano z nestabilnostjo. Po koncu 2. svetovne vojne se mednarodna skupnost ni želela vrniti na zlati standard, zato so se začeli dogovori o novih podlagah za delovanje mednarodnega valutnega sistema. Takrat so imele ZDA največjo ekonomsko in politično moč, v lasti so imeli tudi 70 % svetovnih zalog zlata. Na konferenci v ameriškem mestu Bretton-Woods je bil tako sprejet dogovor o sistemu novega - dolarskega standarda. ZDA so se obvezale, da bo dolar baziral na zlatu (možna bo tudi zamenjava za zlato), ostale države pa so svoje valute izrazile v dolarski protivrednosti, kar pomeni, da so bili tečaji praktično fiksni. Sistem je solidno deloval do začetka šestdesetih, potem pa so se začele kazati njegove pomanjkljivosti, predvsem v pomanjkanju mednarodne likvidnosti in neustreznosti mehanizma plačilnobilančnega prilagajanja. Najbolj problematičen je bil primanjkljaj ZDA, ki je z gospodarskim razvojem drugih držav, predvsem Nemčije in Japonske, preveč narasel.

Nov recept: fleksibilnost tečajev

Leta 1973 se je končalo obdobje dolarskega standarda, nadomestilo ga je obdobje t.i. drsečih tečajev. Osnovna značilnost sodobnega mednarodnega denarnega sistema so drseči tečaji večine valut, ki bazirajo na razmerjih med najmočnejšimi svetovnimi valutami, kart se izraža v razmerju valutnih parov (npr. EUR/USD = 1,32690). Države pa se na politični ravni redno sestajajo in koordinirajo glede vrednosti tečajev.

Tečaji so lahko precej volatilni, sploh v primerjavi z delniškim trgom, kar je osnovni pogoj za razvoj špekulativnega trgovanja. Špekulativnost je pojem, ki označuje trgovanje z valutami, katerega glavni namen je ustvarjanje dobičkov in ne zgolj poslovanje v tujih valutah.

Oblikovanje tečajev

Valutni trg je danes največji finančni trg na svetu, saj je na njem v povprečju opravljeno tristokrat več prometa kot na ameriškem delniškem trgu (v povprečju do 45 mio USD na sekundo!). Poročilo baselske Banke za mednarodne poravnave za leto 2004 ocenjuje, da so 33 odstotkov prometa na valutnem trgu predstavljali promptni posli, kjer gre za medsebojno poravnavo v največ dveh dneh. Ostalo so posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, med njimi pa prevladujejo valutne in druge zamenjave (ang. Forex swaps).

Centralne banke držav zelo redko intervenirajo na finančnih trgih z namenom vplivanja na tečaj neke valute, zato se ti pretežno določajo s ponudbo in povpraševanjem ekonomskih subjektov. V primerih, ko do takih intervencij vseeno pride, imajo kljub majhnemu obsegu trgovanja močan vpliv na gibanje tečajev. Ostali ekonomski subjekti vsako intervencijo centralne banke budno spremljajo, saj praviloma napoveduje gibanje tečaja v prihodnosti. S prej opisano izjemo centralnih bank, so sicer glavni akterji na svetovnem valutnem trgu komercialne banke, korporacije, ki trgujejo prek državnih mej, nebančne finančne institucije, kot so investicijska podjetja ter zavarovalnice. Tako je bila v letu 2004 za največ prometa odgovorna nemška Deutsche Bank s 17 odstotki prometa, na drugem mestu je bila švicarska UBS z 12,5 odstotkov.

Valutno trgovanje omogočeno preko vsakega računalnika

Na enormen porast obsega trgovanja je v zadnjem desetletju odločilno vplival hiter razvoj informacijske tehnologije. Veliko profesionalnih posrednikov, ki so prej olajševali izmenjave valut na medbančnem trgu je izgubilo svoje službe, saj danes za posredovanje med ponudbo in povpraševanjem skrbijo računalniški sistemi. Informacijska revolucija je povzročila tudi programiranje trgovalnih platform in njihovo uporabo tudi na osebnih računalnikih vsakega posameznika. Pri uporabi teh platform prednjači prav valutni trg. Take platforme običajno ponujajo čez sto valutnih križev in trgovanje z velikim finančnim vzvodom (leverage), kar pomeni, da lahko že majhni premiki tečaja vlagatelju omogočijo oz. povzročijo velik dobiček ali izgubo.

Valutni trg je zaradi svoje ekstremne likvidnosti in velike volatilnosti izjemno privlačen za špekulativno trgovanje. Tovrstno investiranje pa zahteva veliko pozornosti in skrbno upravljanje s tveganjem, saj je s potencialom za dobičke neizogibno povezan tudi potencial za izgube.

Po članku "Forex - kratka zgodovina valutnega trga" iz časopisa Finance povzel Mitja Povodnik.
Vir: http://www.finance.si/175034