Prvič sem slišal za Forex prejšnje poletje. Mediji (med njimi tudi Finance;http://www.finance.si/224445 ) so poročali o nekem podjetju Finanzas Forex, ki naj bi vodilo sumljive finančne posle in bi pritegnilo veliko število Slovencev. To je vse, kar sem vedel o Forexu.
Pri pri predmetu Management e- poslovanja FM-KP sem se odločil pridružiti skupini, ki je za temo izbrala Valutno poslovanje. Najprej sem se začel spraševati, kaj točno Forex predstavlja? Kaj je to Forex in kdaj je nastal?
Začel sem brskati preko interneta (beri Google), iskati skopo literaturo v naših knjižnicah in spraševati prijatelje. V nadaljevanju bom na kratko predstavil (čeprav je Mitja že prej pridno dodal povzetek članka v Financah), kaj sem » izvedel«.
1.1.Sistem »zlatega standarda«
Pred prvo svetovno vojno in sicer od 1870 naprej, je večina pomembnejših držav vrednost svoje valute izražala v zlatu (t.i. sistem »zlatega standarda«), kar je pomenilo, da smo lahko menjali valute za zlato po določenem tečaju. Države, ki so tako določile vrednost svoje valute so omogočale tudi prost uvoz in izvoz zlata. Tak način vrednotenja valute z zlatom je omogočal, da so tečaji med valutami bili fiksni. Tak sistem je deloval do začetka prve svetovne vojne, ko je svetovno gospodarstvo doživelo zlom.
Po 1. svetovni vojni se večina države ni vrnila v sistem zlatega standarda, to je tudi eden od razlogov nestabilnosti v svetovnem finančnem trgu v času med obema vojnama.
1.2 Brettonwoodski sporazum
Evropa je bila po prvi in predvsem po drugi svetovni vojni skoraj popolnoma gospodarsko, finančno in družbeno na tleh. V tem času so ZDA za razliko od evropskih držav, ki so se medsebojno uničile, imele veliko ekonomsko in politično moč, ter ogromnih 70% svetovnih zalog zlata. To je bil tudi tehten razlog na podlagi katerega so v ameriškem mestu Bretton-Woods ZDA dosegle sporazum z drugimi vodilnimi državami o sistemu t.i. dolarskega standarda, kjer so se ZDA obvezale, da bodo dolarje po tečaju 35 USD/ UNČA zamenjavale za zlato. Ostale države pa so valuto izrazile v dolarjih. To je pomenilo tudi konec prevlade angleškega funta, kot najboljpomembnejše svetovne valute. Tudi ta sistem ni dolgo deloval in sicer predvsem zaradi velikega primanjkljaja ZDA.
1.3 Evrodolarski trg
Sovjetska zveza je v 50 letih prejšnjega stoletja, podobno kot danes, imela veliko zalogo ameriških dolarjev deponiranih v ameriških bankah iz naslova poslov z naftnimi derivati.
Zaostrovanje odnosov med velesilami in strah zaradi hladne vojne je nekdanjo Sovjetsko Zvezo spodbudil, da so rezerve USD deponirali v evropske banke. Tako je nastal evrodolarski trg, ki označuje pogoje, ko so USD deponirani v evropske banke oziroma zunaj ZDA. To so dolar depozitne transakcije, ki niso podvržene predpisom, ki veljajo v ZDA. Po letu 1981 so ZDA omogočile z »US International Banking Act« tudi bankam, ki so delovale v New Yorku, opravljati evrodolarske transakcije.
1.4. Prosto drseči devizni sistem
Propadli Brennotvoodski sporazum je leta 1971 zamenjal nov Smithsonian sporazum.
Države na evropskih tleh so že naslednjega leta z namenom,da se rešijo vezave na USD, sprejele sporazum skupnega drsenja. Oba sistema sta že naslednje leto propadla in se je od takrat posledično začel uveljavljati prosto drseči režim.
1.5. Danes
Danes za vse pomembnejše svetovne valute valja prosto drseči valutni sistem. Gibanje vrednosti posamezne valute je odvisna od same ponudbe in povpraševanja.
Viri:
Časnik Finance, dostopno na URL: http://www.finance.si/224445
Hrvatski Blog Forex, dostopno na URL: http://www.croatiaforex.bloger.hr/post/sa-cime-se-trguje-na-forexu/981375.aspx
http://www.mgforex.com/eng/new-to-forex/content/what-is-forex.htm
http://www.svetovanje.org/category/forex-zgodovina/
Jelovčan, Matjaž. 2006. "Valutni trg kot naložbena priložnost malega vlagatelja", Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska Fakulteta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar